Kazalo:
2025 Avtor: Daisy Haig | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2025-01-13 07:17
Cisticerkoza pri psih
Cisticerkoza je redka bolezen, ki jo povzročajo ličinke Taenia crassiceps, vrsta trakulje. Ko zajci ali drugi glodalci zaužijejo jajčeca (za katera domnevajo, da jih najdemo v iztrebkih okuženih lisic), se razvijejo v trebuhu in podkožju ter sčasoma v trebušni votlini tvorijo velike mase cisticerkov (ličink) pljučih, mišicah in v tkivih pod kožo. Še huje je, da je cistikerkus sposoben nespolnega razmnoževanja in množenja z visoko stopnjo.
O njem redko poročajo v Evropi ali ZDA, vendar se pogosto pojavlja pri starejših psih ali mladih imunsko oslabljenih mladičih.
Simptomi in vrste
Mape Cysticerci se lahko nahajajo pod kožo ali v drugih organih, kar povzroči več zapletov, vključno z:
- Anemija
- Izguba apetita (anoreksija)
- Dihalna stiska (kadar jo najdemo v pljučih)
- Rumenkasta koža (če jo najdemo v trebušni votlini)
Vzroki
Način okužbe ni jasen, domnevajo pa tri:
- Zaužitje jajčec parazitov, ki jih najdemo v iztrebkih okužene lisice (morda kojota)
- Avtoinfekcija, pri kateri se pes ponovno okuži z jedjo lastnih iztrebkov, ki vsebujejo jajca Taenia crassiceps
- Zaužitje Taenia crassiceps v fazi ličinke (cisticerkal)
Diagnoza
Veterinarju boste morali dati temeljito zgodovino zdravja svojega psa, vključno z nastankom in naravo simptomov. Nato bo opravil popoln fizični pregled ter popolno krvno sliko, biokemijski profil, analizo urina in elektrolitsko ploščo. Rentgen bo pomagal določiti stopnjo širjenja na notranje organe, ultrazvok pa bo te mase razlikoval od rakavih obolenj, ki so trdne.
Zdravljenje
Za odstranjevanje mas ličink je potrebna operacija. Glede na to, kako hudi so sekundarni simptomi, bo morda moral veterinar žival najprej stabilizirati in hospitalizirati.
Življenje in upravljanje
Na srečo faze, v katerih psi kažejo klinične znake, niso zoonotske, zato se lastniki ne bi smeli bati, da bi psa okužili s črvi. Vendar pa bo vaš veterinar določil nadaljnje sestanke za pregled psa in spremljanje (pogosto z ultrazvokom trebuha) za morebitno širjenje lezij in razvoj novih lezij na različnih mestih.