Kazalo:

Okužba Pasjega Koronavirusa Pri Psih
Okužba Pasjega Koronavirusa Pri Psih

Video: Okužba Pasjega Koronavirusa Pri Psih

Video: Okužba Pasjega Koronavirusa Pri Psih
Video: REAKTIVNOST PRI PSIH 3/5 | Katero opremo potrebujemo - ALFAKAN vzgoja - Pasja šola 2024, Maj
Anonim

OPOMBA: Ta članek NE govori o COVID-19, novem koronavirusu, ki ga je razširil človek. Za te informacije glejte članek o COVID-19

Okužba pasjega koronavirusa (CCV) je zelo nalezljiva črevesna bolezen, ki jo lahko najdemo pri psih po vsem svetu. Ta virus je značilen za pse, tako divje kot domače. Koronavirus se ponovi znotraj tankega črevesa in je omejen na zgornji dve tretjini tankega črevesa in lokalne bezgavke. Na splošno velja, da je okužba s CCV razmeroma blaga bolezen s sporadičnimi simptomi ali pa je sploh ni. Če pa se okužba s CCV pojavi sočasno z virusno pasjo okužbo s parvovirusom ali okužbo, ki jo povzročijo drugi črevesni (črevesni) patogeni, so lahko posledice veliko hujše. Poročali so o nekaj smrtnih primerih pri ranljivih mladičih.

Simptomi in vrste

Simptomi okužbe s CCV so različni. Pri odraslih psih bo večina okužb nevidna, brez simptomov. Včasih se lahko pojavi en sam primer bruhanja in nekaj dni eksplozivne driske (tekoče, rumeno-zelene ali oranžne). Vročina je običajno zelo redka, medtem ko so anoreksija in depresija pogostejši. Občasno lahko okuženi pes doživi tudi nekaj blagih dihalnih težav. Psički lahko kažejo dolgotrajno drisko in dehidracijo ter so najbolj izpostavljeni resnim zapletom s tem virusom. Hud enteritis (vnetje tankega črevesa) pri mladičih bo občasno povzročil smrt.

Vzroki

To črevesno bolezen povzroča pasji koronavirus, ki je tesno povezan z mačjim enteričnim koronavirusom (FIP), črevesnim virusom, ki prizadene mačke. Najpogostejši vir okužbe s CCV je izpostavljenost blatu okuženega psa. Virusne pramene lahko ostanejo v telesu in se izločijo v iztrebke do šest mesecev. Stres, ki ga povzročajo preveč intenzivni treningi, prenatrpanost in na splošno nehigijenski pogoji, povečajo dovzetnost psa za okužbo s CCV. Poleg tega so mesta in dogodki, kjer se psi zbirajo, najverjetnejša mesta za širjenje virusa.

Diagnoza

Okužba s CCV ima običajno nekaj skupnih simptomov z drugimi bakterijskimi, virusnimi ali protozojskimi okužbami ali s splošno zastrupitvijo s hrano ali intoleranco. Zato bo morda treba opraviti nekatere teste, da se ugotovi dejanski vzrok okužbe. Biokemijska analiza in analiza urina običajno kažeta normalno fiziologijo, zato je včasih morda treba uporabiti posebne serološke (serumske) teste ali titre protiteles (merjenje jakosti protiteles).

Zdravljenje

Za mladičke, ki so bili izpostavljeni tej okužbi in kažejo simptome, bo treba skrbno paziti. Kar se zdi majhna količina driske in bruhanja, lahko povzroči brezskrbno psičko. Večina odraslih psov se bo po okužbi s CCV ozdravila sama in brez potrebe po zdravilih. V nekaterih primerih lahko driska traja do 12 dni, mehko blato pa nekaj tednov. Če okužba povzroči vnetje tankega črevesa (enteritis), težave z dihanjem ali zastrupitev krvi (septikemija), bo morda treba predpisati antibiotike. Če se zaradi okužbe pojavi huda driska in dehidracija, bo morda treba psu dati dodatno tekočino in elektrolit. Ko se pes opomore od okužbe, običajno ni več treba spremljati. Vendar ne pozabite, da se v iztrebkih vašega psa lahko še vedno pojavijo ostanki virusa, ki lahko ogrozijo druge pse.

Preprečevanje

Na voljo je cepivo za zaščito psov pred tem virusom. Običajno je rezervirano za razstavne pse in mladičke, saj imajo nerazvit imunski sistem in so najbolj ranljivi. Ker je pasji koronavirus zelo nalezljiva okužba, je najboljša preventiva zanj takojšnja izolacija psov, ki imajo bodisi pogoste simptome bodisi so jim diagnosticirali. Pomembno je tudi, da so pesjaki ves čas čisti in higienski, da čistite za psom tako v javnih kot zasebnih prostorih in ga zaščitite pred stiki z iztrebki drugih psov, kolikor je to mogoče.

Priporočena: